Slovenščina: Julij 1991. Vojaško skladišče JA v Kamni gorici pri Grosuplju je s skladiščenjem predvsem minsko eksplozivnih sredstev (velike količine tankovskega streliva) predstavljalo resno grožnjo TO in civilnemu prebivalstvu. V času osamosvojitve Republike Slovenije je bila po uspešnih mobilizacijskih obveznostih 57. Območnega štaba za TO Grosuplje, izvedena vojaška blokada navedenega skladišča. Vojaški objekt JA v Grosuplju je branilo med 40 in 50 oficirjev, podoficirjev in vojakov na služenju vojaškega roka v JLA.

Pojavile so se tudi resne grožnje o razstrelitvi skladišča ( ali uničenja le- tega s strani letalstva in drugih zmogljivosti JA). Glede na to, da so bile navedene grožnje že realizirane v skladišču JA v Črnem vrhu nad Idrijo ter da so bili resni incidenti v skladišču goriva v Mokronogu na Dolenjskem, je bila navedena grožnja resna in realna.

Usten poziv je bil dan tudi 28. junija v nočnih urah oz. okoli 23.00 ure, ko je poveljnik takratni stotnik I. razreda Miloš Šonc, z obveščevalnim častnikom Stasilom Burjo in še dvema Albancema, ki sta bila maskirana v diverzantske maskirne obleke, iz neposredne bližine skladišča pozival v slovenščini, v srbskem oz. hrvaškem jeziku ter eden od Albancev v albanskem jeziku, da je skladišče po odločitvi predsedstva R Slovenije slovenska last oz. teritorij in da naj pripadniki bodisi prestopijo v TO, kjer jim je zagotovljena varnost, ali pa naj le zapustijo JA.

Na južnem delu skladišča Kamna gorica so na navedeno skupino streljali, vendar brez uspeha. 57. Obm ŠTO Grosuplje je pripravil načrt in izvedel vojaško blokado skladišča v Kamni gorici.

Težiščno so v blokadi vojašnice v Grosuplju sodelovali 3. Jurišni odred TO ( cca 149 pripadnikov), Pritidiverzatski vod 571. Odreda za posebne naloge ( s cca 21. pripadniki), izvidniški oddelek štaba ( cca 10 pripadnikov) ter posredno številne druge enote.

Za zavzetje skladišča je bil pripravljen načrt, za katerega je vedela ožja skupina štaba in ki bi se aktiviral po ukazu. Načrt je predvideval vdor z dveh strani, uporabo vojne zvijače ter elemente presenečenja in hitrosti.

Sočasno z vojaškimi aktivnostmi je potekal tudi načrten pritisk na pripadnike JA v skladišču, da zapustijo enoto. Zaradi vsega navedenega je vojaško skladišče v Grosuplju zapustilo 20 armadnih vojakov, ki so prebežali k nam in s katerimi smo postopali v skladu z mednarodnimi konvencijami. Vsi so bili najprej zaslišani in nato takoj napoteni na svoje domove. Pred tem smo jih oskrbeli s civilno obleko. Od prebežnikov smo tudi pridobili informacijo, da imajo pripravljeno oz. minirano določeno skladišče ter da ekipa oficirjev in podoficirjev neprekinjeno izvaja dežurno službo za primer ukaza za aktiviranje oz. »dvig« skladišča v zrak. Kable imajo pripravljene od zgradbe za dežurstvo do skladišča z inicialnimi sredstvi.

Ukaz za zavzetje skladišča JA v Grosuplju je bil podan pisno v začetku julija s strani poveljnika 5. PŠTO Ljubljane takratnega majorja Janeza Lesjaka. Ko je poveljnik 57. Območnega štaba za TO Miloš Šonc preverjal pred realizacijo oz. istovetnost ukaza in samo uresničitev, je dobil s strani poveljnika 5. PŠTO Ljubljane preklic, rekoč: » Ne, Ti ne izvajaj nobenih aktivnosti. Ta ukaz za vpad v skladišče za Grosuplje ne velja!« 

Nevarnost oz. grožnje v skladišču Kamna gorica pri Grosuplju so bile očitno preresne in prevelike.

Kasneje v juliju je prišlo do prekinitev aktivnosti in tudi zahteva po deblokadi skladišča, kar smo realizirali v skladu z ukazi. Kljub temu pa je določen nadzor še ostajal, saj nevarnost ni bila povsem izključena. Tega so se zavedali tudi v poveljstvu korpusa v Ljubljani, od koder so pošiljali inšpekcije v nadzor v skladišče Grosuplje. Dnevno smo izvajali informiranje vseh pripadnikov TO o vojaški situaciji na območju odgovornosti in širše. Po deblokadi vojašnice v Grosuplju, je JA v skladu z dogovori na najvišjih nivojih izpraznila skladišče. Sredstva v lasti TO so nam bila predana, prav tako tudi kot sama vojašnica z vsemi objekti in infrastrukturo, kar vse je bilo v izredno slabem stanju. Konec oktobra 1991 je tako »zgodba«, ki se je dogajala v skladišču JA v Grosuplju zaključena. Na srečo, lahko pa rečemo tudi zaradi znanja, odgovornosti, iniciativnosti ter izpolnjevanja vojaških nalog, nismo imeli človeških žrtev, kar kaže na strokovnost in usposobljenost delovanja TO.

Tekst: polkovnik Miloš Šonc ( takratni poveljnik 57. Območnega štaba za Teritorialno obrambo Grosuplje)